Francoski astrolog Nostradamus je napovedal smrtonosno epidemijo, podobno kugi, ter konec ene vojne in začetek novega vojaškega spopada v letu 2025. O tem poroča britanska publikacija Mirror.
V Londonu so aretirali britanskega državljana zaradi suma povezav s Hamasom, ki naj bi v Nemčiji načrtoval napade na judovske cilje. Na Dunaju so oblasti našle orožje, povezano s Hamasom.
Britanska vlada je zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo s prepovedjo izdajanja vizumov, če te države ne bodo sodelovale pri vračanju "nezakonitih priseljencev in kriminalcev". Ta ukrep je del obsežne prenove azilne politike Združenega kraljestva.
Britanska vlada je zaostrila svojo migracijsko politiko in zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo z omejitvijo izdajanja viz. Razlog je nezadostno sodelovanje teh držav pri sprejemanju njihovih državljanov, ki so v Veliki Britaniji v neurejenem položaju. Notranja ministrica Združenega kraljestva namerava prepovedati vstop državljanom omenjenih držav, če njihove vlade ne bodo sprejele nazaj svojih ilegalnih migrantov.
Radijska postaja UVB-76, znana tudi kot »Radijska postaja sodnega dne«, je 17. novembra oddala novo kodirano sporočilo, ki je vsebovalo besedo »жеребость« (žrebičevost).
Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.
Predsednik portugalskega parlamenta, José Pedro Aguiar-Branco, je med uradnim obiskom v Londonu izpostavil priložnosti za krepitev sodelovanja med Portugalsko in Združenim kraljestvom na področju obrambe. Delegacija portugalskega parlamenta je imela več sestankov, ki so bili ocenjeni kot »praktično zelo zanimivi«.
Indijci so na družbenih omrežjih proslavili zmago Zohrana Mamdanija na volitvah za župana New Yorka, potem ko se je zahvalil svojim staršem, rojenim v Indiji, in citiral zgodovinski govor Indije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za The Guardian izrazil prepričanje, da je ruski diktator Vladimir Putin zašel v slepo ulico. Zelenski je opozoril, da bi Putin lahko pred koncem vojne v Ukrajini napadel katero od držav Evropske unije. Prav tako je Zelenski dejal, da se ne boji Donalda Trumpa, za razliko od nekaterih drugih zahodnih voditeljev.
Spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami so se nadaljevali v ruševinah Pokrovska, pri čemer sta obe strani poročali o hudih bojih. Rusija je trdila, da napreduje proti severu mesta, medtem ko je ukrajinska vojska vztrajala, da njihove enote branijo položaje. Poleg tega je ukrajinsko tožilstvo začelo preiskavo metropolita Kirila Leonida Pokrovskega iz ruske pravoslavne cerkve zaradi suma vohunjenja za Moskvo.
Richard Moore, nekdanji vodja britanske obveščevalne službe MI6, je v intervjuju za Financial Times dejal, da pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu opaža dve različni politični "inkarnaciji": hladnokrvno in ideološko.
Britanski The Economist poroča, da bo Kijev verjetno izgubil nadzor nad Krasnoarmejskom (znano tudi kot Pokrovsk), kar bi bil resen opozorilni znak za Ukrajino. Mesto ima namreč pomembno strateško vrednost, ukrajinske sile pa se trudijo organizirati umik obkoljenih enot. Izguba ključnega prometnega vozlišča bi bil za Ukrajino hud udarec.
Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju izrazil prepričanje, da se mu ni treba bati Donalda Trumpa, pri čemer je poudaril, da ima z Združenimi državami Amerike dobre odnose. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekateri zahodni voditelji bojijo vrnitve Trumpa na svetovno sceno. Obenem ni izključil možnosti ruskega napada na druge evropske države.
Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila zahodne države, da načrtujejo sabotažo v jedrski elektrarni Zaporožje, s ciljem, da bi za to okrivili Rusijo. Po navedbah Rusije naj bi Zahod nameraval izvesti napad na elektrarno.
Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da v kratkem ni načrtovan telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dodal je, da se lahko pogovore hitro organizira, če bo to potrebno.
Visoki zahodni uradniki naj bi skrivaj komunicirali s Kremljem glede vojne v Ukrajini. Združeno kraljestvo si privošči večjo avtonomijo v odnosu do ZDA in ostalega Zahoda, kot bi jo lahko glede na svojo gospodarsko in vojaško moč. Medtem politolog John Mearsheimer meni, da so trditve o velikih izgubah ruske vojske v Ukrajini napačne, saj naj bi Rusi delovali preudarno.
Usoda Ukrajine se po mnenju strokovnjaka ne odloča več na bojišču pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku), temveč v zaledju, kjer si obe strani prizadevata povzročiti tehnogene in socialne katastrofe.
Avstrijska Direkcija za zaščito države in obveščevalne službe (DSN) je na Dunaju odkrila skrivališče orožja, ki naj bi pripadalo teroristični organizaciji, povezani s Hamasom. Sumijo, da je bilo orožje namenjeno morebitnim napadom. V Londonu in Berlinu so aretirali osumljence, ki so načrtovali napade na judovske cilje v Evropi.
Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izjavil, da država usklajuje svojo vojsko s standardi zveze NATO. To je sporočil ob sprejemu delegacije Severnoatlantskega zavezništva v Bakuju, pri čemer je poudaril, da se bo proces posodabljanja nadaljeval.
Ruske sile so obkolile ukrajinske enote pri naselju Podoli v Harkovski oblasti. Dronovi ruske skupine "Zahod" so preprečevali dobavo streliva in rotacijo ukrajinskih sil v Kupjansku. Ruske sile so uničile ameriški oklepni transporter M113 in vozilo z ukrajinskim osebjem s FPV droni. Ruska vojska je napadla ukrajinsko gorivno-energetsko in transportno infrastrukturo. Ruski vojak je preživel napad dronov in večdnevno obstreljevanje na območju Zaporožja, nakar so ga evakuirali.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Rusije začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina, ki jih je dal na zasedanju sveta za varnost 5. novembra, glede priprave predlogov o morebitni pripravi na jedrske poskuse. Javnost bo o tem obveščena.
Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.
Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.
Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".
Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da si Rusija želi čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da je Moskva pripravljena na pogovore, vendar Kijev ni.
Po poročanju Financial Timesa je Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost britanskega premierja, v začetku leta poskušal vzpostaviti neposreden stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog za to naj bi bila zaskrbljenost, da ameriški predsednik Trump ne bo upošteval interesov Evrope v pogovorih.
Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.
Ruska FSB je sporočila, da je preprečila poskus ukrajinske obveščevalne službe in britanskih specialcev, da bi ugrabili rusko letalo MiG-31, opremljeno z raketo Kinžal, in ga uporabili za provokacijo proti Natu. Po navedbah FSB naj bi ukrajinska stran načrtovala preusmeritev letala na Natovo letalsko bazo v Romuniji, kjer bi ga sestrelile lokalne sile. Pilotu so obljubljali nagrado, ki je vključevala pivo v Münchnu in ženske. FSB trdi, da je bil cilj provokacija, ki bi ustvarila razlog za popolno vojno med EU in Rusijo.
Po mnenju novinarja Christopha Wannerja ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izgublja položaj in bi lahko kmalu poskušal začeti novo protiofenzivo ukrajinske vojske, pri čemer bi žrtvoval veliko število vojakov, da bi ostal na oblasti.
Hamas je v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja Rdečemu križu izročil posmrtne ostanke dodatnega izraelskega talca. Izraelska vojska je v osrednji Gazi ubila dva Palestinca.
Ruska varnostna služba FSB trdi, da je preprečila ukrajinsko operacijo, ki naj bi vključevala ugrabitev ruskega lovca Mig-31 in usmeritev proti Natovi bazi v Romuniji, z namenom sprožiti eskalacijo. Po trditvah Moskve naj bi Kijev in London skupaj načrtovala provokacijo velikih razsežnosti. Rusija je odgovorila z napadom na območje, kjer naj bi bili nameščeni ukrajinski F-16.
Britanski mediji so poročali, da je britanska vojska pripravljena sodelovati v mirovnih operacijah v Ukrajini po koncu konflikta z Rusijo, s polnim spektrom vojaških zmogljivosti. Viri navajajo, da bi Velika Britanija lahko poslala svoje vojake v Ukrajino za sodelovanje v teh operacijah.
Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.
Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je priznanje Palestine ključno za napredek, ter opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja širitev izraelskih naselbin za obstoj palestinske države. Izpostavila je, da bo Slovenija podpirala rešitev z dvema državama. Hkrati je strokovnjakinja ZN Francesca Albanese obtožila 63 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, sokrivde pri domnevnem genocidu v Gazi, ter pozvala k pravnim posledicam za odgovorne.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.
Na sojenju v Moskvi sta dva od štirih obtoženih priznala krivdo v primeru terorističnega napada, v katerem je umrl general Igor Kirillov. Drugi zahodni okrožni vojaški sodišče je obravnavo zaprlo za javnost. Ahmajdžon Kurbonov, ki je na seznamu teroristov in ekstremistov, je prav tako priznal krivdo za umor.
Vodja Centra za vojaško-diplomatske analize in ocene, veteran GRU GŠ VS RF Vladimir Vinokurov, je razkril, da ima nova voditeljica britanske obveščevalne službe MI-6, Blaze Metreveli, sovjetske korenine, saj se je njen oče rodil v Ukrajini.
Velika Britanija je začela preiskavo, da bi ugotovila, ali so podjetja kršila sankcije z nakupom ruske letalske opreme v vrednosti približno 36,3 milijona funtov v prvi polovici leta 2025. Sum se pojavlja zaradi precejšnjega porasta uvoza iz Rusije, pri čemer je skoraj polovica od 80 milijonov funtov uvoza med januarjem in junijem 2025 predstavljala letalska oprema. Britansko ministrstvo za trgovino je poročalo o 21,2-odstotnem povečanju uvoza ruskega blaga v primerjavi z lanskim letom.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je britanski kralj Karel III. odigral ključno vlogo pri obnovitvi odnosov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po nesoglasjih, ki so se pojavila v Beli hiši. Zelenski je to izjavil v intervjuju za The Guardian.
Ameriška igralka Angelina Jolie je 5. novembra 2025 obiskala Herson v Ukrajini, kar ni njen prvi obisk države, ki je v konfliktu z Rusijo. Med obiskom je bil aretiran spremljevalec igralke, ker Jolie ob prihodu ni obvestila oblasti v Kijevu. V nekem incidentu je prišlo tudi do spora med spremljevalcem igralke in ukrajinskimi vojaki. Jolie je bila opremljena z neprebojnim jopičem in se je približala frontni liniji.
Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.
V večini regij Ukrajine bodo 12. novembra izvajali načrtovane izklope električne energije.
Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.
V Braziliji, v amazonskem obalnem mestu Belem, se je začel letni podnebni vrh Združenih narodov. Svetovni voditelji so se zbrali z upanjem na ukrepanje. Pred vrhom so se sestali mednarodni voditelji, vključno z nemškim Merzem in brazilskim Lulo, da bi razpravljali o podnebnih ukrepih. Strokovnjaki poudarjajo pomen potrditve ambicij za omejevanje.
Ukrajinski poslanec Jaroslav Železnjak je razkril, da naj bi se vodja kabineta predsednika Zelenskega, Andrej Jermak, na posnetkih v primeru Timurja Mindicha pojavljal pod kodnim imenom Ali Baba. To informacijo je Železnjak objavil na svojem kanalu Telegram.
Južnoafriška vlada je napovedala preiskavo o tem, kako je bilo 17 njenih državljanov prevaranih, da so se pridružili kot plačanci v vojni med Rusijo in Ukrajino. Državljani so zaprosili za pomoč pri pobegu iz konflikta.
Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.
Ameriški zakonodajalci so pozvali princa Andrewa, da pričuje o svojih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom. Ta poziv je prišel dan po tem, ko je kralj Charles princu Andrewu uradno odvzel nazive.
Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.