Upokojeni polkovnik ameriške kopenske vojske Lawrence Wilkerson je v nastopu na kanalu YouTube napovedal, da bodo voditelji treh ključnih evropskih držav v prihodnjem obdobju zapustili svoje položaje. Po njegovih navedbah gre za voditelje Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki aktivno podpirajo in financirajo nadaljevanje vojaškega konflikta v Ukrajini. Wilkerson trdi, da kljub javnomnenjskim raziskavam, ki kažejo, da prebivalci teh držav niso naklonjeni vojni z Rusijo, njihovi voditelji vztrajajo pri trenutni politiki. Analitik meni, da bodo ravno volilni procesi v omenjenih državah privedli do zamenjave trenutnih vladajočih struktur. Čeprav se viri v napovedih letnic nekoliko razlikujejo – nekateri omenjajo letošnje leto, drugi pa leto 2026 – ostaja osrednja teza enaka: politični pritisk zaradi podpore Ukrajini naj bi bil usoden za trenutne evropske elite. Wilkerson poudarja razkorak med voljo volilnega telesa in dejanji uradne politike, kar po njegovem mnenju vodi v neizogibne politične spremembe v Berlinu, Parizu in Londonu.

Britanski novinar Martin Jay je v prispevku za portal Strategic Culture ocenil, da nedavni napadi ukrajinskih oboroženih sil na cilje znotraj Rusije, vključno s poskusom udara na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, kažejo na kritično stanje obupa ukrajinskega vodstva. Jay trdi, da so incidenti, kot sta napad v vasi Horli v regiji Herson in uporaba brezpilotnih letalnikov proti strateškim ruskim objektom, znaki politične in vojaške stiske predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovem mnenju takšne operacije niso le del vojaške strategije, temveč odraz pritiska, pod katerim se nahaja Kijev. Ruski državni mediji so ob tem izpostavili, da so ukrajinski napadi z droni na rezidenco v regiji Novgorod sprožili ostre odzive Moskve, ki za organizacijo teh operacij poleg Kijeva krivi tudi britanske obveščevalne službe. Analitiki v poročilih navajajo, da bi lahko bili ti dogodki namenjeni zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji ali pa so zgolj poskus preusmeritve pozornosti z razmer na fronti. Kijev vpletenost v nekatere izmed teh napadov uradno še naprej zanika, medtem ko Rusija objavlja domnevne dokaze o sestreljenih letalnikih.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Trije najstniki so bili na sodišču Old Bailey v Londonu obsojeni na zaporne kazni zaradi umora 52-letnega brezdomca Anthonyja Marksa. Napad se je zgodil v bližini prometnega vozlišča King's Cross, kjer so obsojenci žrtev brutalno napadli, jo udarili s pokrovom avtomobilskega motorja in poteptali do smrti. Po dejanju so se storilci ob truplu žrtve smejali in fotografirali, kar je služilo kot ključen dokaz njihove objestnosti. Sodišče je v sodbi poudarilo grozljivost dejanja in pomanjkanje kesanja, saj so se napadalci po usodnem napadu celo nastavljali objektivom svojih telefonov za sebke. Napad na nemočno osebo sredi Londona je sprožil val ogorčenja v britanski javnosti, saj gre za enega najbolj surovih primerov nasilja mladih nad ranljivimi skupinami prebivalstva v zadnjem času. Identiteta vseh vpletenih storilcev zaradi njihove starosti sprva ni bila v celoti razkrita javnosti, vendar so bile izrečene kazni neposredna posledica teže kaznivega dejanja.

V Walesu je na prvi dan novega leta po nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja umrl 11-letni deček. Mati umrlega se je s čustvenim zapisom poklonila svojemu sinu, ki ga je opisala kot ljubečega, skrbnega in bistrega otroka. Po poročanju lokalnih medijev je dečku postalo slabo v ponedeljek, 1. januarja, nato pa je kljub pomoči še isti dan preminil. Tragični dogodek je močno prizadel lokalno skupnost in dečkovo družino, ki se v teh težkih trenutkih sooča z nepričakovano izgubo. Okoliščine smrti še niso podrobno pojasnjene, vendar uradni viri navajajo, da se je zdravstveno stanje otroka kritično poslabšalo v zelo kratkem času. Družina je v izjavah za javnost izpostavila dečkovo veselo naravo in dejstvo, da je bila izguba povsem nepričakovana.

Vojvoda Marlboroughja, Charles James Spencer-Churchill, se je na magistratnem sodišču v High Wycombu izrekel za nedolžnega glede obtožb o davljenju svoje odtujene žene Edle Marlborough. Obtožnica ga bremeni, da je svojo soprogo trikrat ločeno napadel in davil, kar je sprožilo sodni postopek proti enemu najvišjih predstavnikov britanskega plemstva. Spencer-Churchill se je na sodišču pojavil v spremstvu pravnih zastopnikov, kjer je uradno zanikal vse očitke o nasilnih dejanjih. Sodni postopek je pritegnil precejšnjo pozornost britanske javnosti, saj gre za vplivno plemiško družino s sedežem v palači Blenheim. Podrobnosti o domnevnih kaznivih dejanjih so začele prihajati na dan med uvodnim zaslišanjem, ko je tožilstvo predstavilo nekatere okoliščine napadov. Sodnik je po izjasnitvi o nedolžnosti določil nadaljnje datume za sojenje, medtem ko vprašanje zakonskih sporov med zakoncema Marlborough ostaja v središču medijskega poročanja.

Britanski princ Harry naj bi izrazil željo po srečanju s svojim očetom, kraljem Karlom III., med načrtovanim obiskom monarha v Združenih državah Amerike spomladi leta 2026. Po poročilih tujih medijev vojvoda Susseški upa, da bo kralj obiskal njegovo družino v Montecitu, kar bi lahko pomenilo pomemben korak k spravi znotraj kraljeve družine. Kralj Karel III. se ob načrtovanju potovanja čez lužo nahaja pred diplomatsko in družinsko dilemo, saj so odnosi med Londonom in Kalifornijo že dlje časa napeti. Možnost srečanja prihaja po obdobju dolgotrajnih nesoglasij, ki so sledila Harryjevi selitvi v ZDA in objavi njegovih spominov. Čeprav uradne potrditve s strani Buckinghamske palače o srečanju še ni, viri blizu princa trdijo, da Harry na leto 2026 gleda kot na priložnost za dokončno ureditev odnosov. Morebitni obisk bi bil prvič, da bi kralj videl svoja vnuka v njunem domačem okolju v Kaliforniji, kar dodaja dogodku močan čustven in simbolni pomen za prihodnost britanske monarhije.

V 96. letu starosti je v Londonu umrla Eva Schloss, ki je preživela grozote nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau in bila pastorka Otta Franka, očeta znane judovske dnevnice Ane Frank. Schlossova se je rodila leta 1929 na Dunaju, njena družina pa se je po nacistični priključitvi Avstrije leta 1938 preselila v Belgijo in kasneje v Amsterdam, kjer so živeli v istem stanovanjskem bloku kot družina Frank. Na njen 15. rojstni dan leta 1944 so njeno družino zaradi izdaje aretirali in jo deportirali v Auschwitz, kjer sta njen oče in brat kasneje umrla. Po koncu vojne sta se Eva in njena mati vrnili v Amsterdam, kjer sta ponovno navezali stike z Ottom Frankom, edinim preživelim članom družine Frank. Leta 1953 se je Evina mati poročila z Ottom, s čimer je Eva postala njegova pastorka. Večji del svojega življenja je posvetila ohranjanju spomina na holokavst in širjenju sporočila o strpnosti. Napisala je več knjig o svojih izkušnjah in bila soustanoviteljica sklada Anne Frank Trust UK. Za svoje neutrudno delo na področju izobraževanja o holokavstu je bila leta 2012 odlikovana z redom britanskega imperija.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike se v letu 2026 pripravlja na izdajo pomembnih sodb, ki bi lahko prinesle prve večje pravne poraze administraciji predsednika Donalda Trumpa. Kljub trenutni konservativni večini v razmerju 6 proti 3 pravni strokovnjaki ocenjujejo, da sodišče v drugem letu Trumpovega mandata morda ne bo več tako naklonjeno njegovim enostranskim potezam. Med ključnimi vprašanji, o katerih bodo odločali sodniki, so pravica do državljanstva z rojstvom, zakonitost predsednikovih enostransko uvedenih carin ter poskus razrešitve guvernerjev Federal Reserve, kar bi lahko močno poseglo v neodvisnost finančnih institucij. Na mednarodnem prizorišču Trumpova politika še naprej močno odmeva, zlasti v Združenem kraljestvu, kjer se vlada Keira Starmerja trudi ohraniti t. i. poseben odnos z Washingtonom sredi Trumpovih nepredvidljivih potez, kot je bil domnevni zajem venezuelskega predsednika. Medtem ko se znotraj ZDA pojavljajo kritike o desničarskem premiku nekaterih osrednjih medijev, kot je CBS News pod vodstvom Bari Weiss, se politični analitiki že osredotočajo na obdobje po Trumpu. Čeprav se podpredsednik JD Vance omenja kot logičen naslednik, zgodovinski podatki kažejo, da imajo aktualni podpredsedniki pri kandidaturi za predsedniški stolček pogosto precejšnje težave.

Eva Schloss, preživela iz Auschwitza in polsestra Anne Frank, je umrla 3. januarja 2026 v Londonu, stara 96 let. Njena fundacija je sporočila novico o njeni smrti. Kralj Karel III. je izrazil sožalje ob njeni smrti in poudaril njen prispevek k ohranjanju spomina na holokavst.

Oblasti v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so vložile obtožnice proti dvema najstnikoma zaradi nasilnih dejanj s smrtnim izidom, ki so se zgodila med silvestrovanjem. V mestu New Bedford v ameriški zvezni državi Massachusetts so aretirali 16-letnika iz Dartmoutha, ki naj bi z vozilom do smrti povozil 33-letno peško Nicolasso Venture Colaj in nato pobegnil s prizorišča nesreče. Žrtev je ravno zapuščala cerkveno srečanje, ko jo je ob polnoči zadel avtomobil, osumljenec pa se bo v ponedeljek na sodišču spoprijel z obtožbo uboja. Istočasno so v južnem Londonu britanske oblasti 17-letnega fanta obtožile umora, potem ko je bil v prvih trenutkih novega leta usodno zaboden moški. Incident se je zgodil le nekaj trenutkov po odštevanju do polnoči, kar je zasenčilo praznovanje v britanski prestolnici. Oba primera poudarjata porast nasilnih dogodkov med javnimi praznovanji, pri čemer so v obeh primerih vpleteni mladoletni storilci. Policijske preiskave v obeh državah se nadaljujejo, medtem ko lokalne skupnosti žalujejo za žrtvami novoletnega nasilja.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je v današnji izjavi za javnost poudaril, da London pozorno spremlja hitro spreminjajoče se razmere v Venezueli. Starmer je pojasnil, da želi britanska vlada pred podajo končnih ocen pridobiti vsa ključna dejstva in celovito razumeti okoliščine nedavnih dogodkov. S tem se je neposredno odzval na vprašanja o morebitni obsodbi ali podpori ukrepom, ki so jih v državi izvedle Združene države Amerike. Premier je izrecno poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vključeno v operacije ameriške strani. Kljub temu je Starmer ponovno izrazil zavezanost svoje države k spoštovanju mednarodnega prava in demokratičnih načel. Po njegovih besedah je trenutno ključno vzdržati se prehitrih sodb, dokler ne bo na voljo vseh potrebnih informacij o posledicah ameriškega posredovanja. Britanska diplomacija se bo po navedbah Downing Streeta še naprej zavzemala za stabilnost v regiji, vendar ob popolni suverenosti pri odločanju o lastnih zunanjepolitičnih stališčih.

V obmorskem mestu Withernsea v vzhodnem Yorkshiru se je včeraj zgodila huda nesreča, v kateri so po zadnjih podatkih življenje izgubile tri osebe. Med žrtvami je bil 67-letni Mark Ratcliffe, ki so ga družinski člani in očividci označili za junaka, saj je v razburkano in ledeno mrzlo morje skočil z namenom, da bi pomagal materi in hčerki, ki sta se znašli v težavah. Ratcliffe je ob opažanju dveh oseb v stiski nemudoma reagiral, vendar so bile razmere na morju zanj usodne. Lokalne oblasti so potrdile, da sta poleg Ratcliffa umrli še dve osebi, ki ju je poskušal rešiti, ena oseba pa je bila po prvih poročilih pogrešana. Reševalne službe so na prizorišču posredovale takoj, vendar kljub hitri akciji niso mogle preprečiti tragičnega izida. Družina preminulega Ratcliffa se mu je poklonila kot nesebičnemu človeku, ki je žrtvoval svoje življenje za druge. Dogodek je močno pretresel lokalno skupnost, policija pa nadaljuje s preiskavo okoliščin, ki so privedle do tega, da sta se žrtvi sploh znašli v nevarnih vodah.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po tridesetminutnem letalskem napadu so ameriški uradniki par prepeljali v New York, kjer sta bila uradno obtožena narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj pred sodiščem v južnem okrožju New Yorka. Predsednik Donald Trump je operacijo označil za popoln uspeh, medtem ko je dogodek sprožil mešane odzive v mednarodni skupnosti. Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja se je izognila neposredni podpori ali obsodbi ameriškega vojaškega posredovanja. Čeprav je Starmer izjavil, da London ne bo »prelival solz« zaradi padca Madurovega režima, ki so ga zaznamovale kršitve človekovih pravic, se britanski ministri niso želeli opredeliti do legitimnosti same vojaške akcije. To je sprožilo ostre kritike opozicije, predvsem Richarda Ticea iz stranke Reform UK, ki je vlado obtožil popuščanja komunističnim elementom znotraj lastne stranke. Operacija je povzročila odmeve tudi v Aziji in na Arktiki. V Južni Koreji so se pojavila ugibanja o možnosti podobnega posredovanja proti severnokorejskemu voditelju Kim Jong-unu, čeprav strokovnjaki to ocenjujejo kot malo verjetno. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti glede Grenlandije, saj je tamkajšnji premier Jens Frederik Nielsen zavrnil Trumpove ponovne težnje po aneksiji otoka in poudaril nujnost spoštovanja mednarodnega prava.

V Združenih državah Amerike se gripa hitro širi, kar je posledica nove različice virusa, imenovane "podskupina K". Pričakuje se, da se bo število primerov še povečalo zaradi prazničnih potovanj.

Francija in Velika Britanija sta sporočili, da sta izvedli skupne napade na Islamsko državo v Siriji, da bi preprečili ponoven vzpon islamističnih skrajnežev. Francija je navedla, da je operacija del operacije Inherent Resolve. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sodelovali s Francijo pri napadu na podzemni objekt v Siriji, ki ga je Islamska država verjetno uporabljala za shranjevanje orožja.

V angleškem obmorskem mestu Brighton je na novo leto prišlo do tragične nesreče, v kateri je izgubil življenje 51-letni moški iz Ketteringa. Nesreča se je zgodila okoli 10.30 dopoldne v bližini palače Pier, ko je moški opazil žensko, ki se je v razburkanem morju spopadala s težavami pri plavanju. Brez oklevanja je skočil v vodo, da bi ji pomagal, vendar so ga kasneje iz morja izvlekli negibnega. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb moškemu niso mogli več pomagati. Policija okrožja Sussex je potrdila, da je bila ženska, ki jo je moški poskušal rešiti, varno spravljena na obalo, medtem ko je bil za reševalca usoden poskus pomoči v mrzli vodi. Dogodek je pretresel lokalno skupnost in opozoril na nevarnosti novoletnih skokov v morje, ki so v Združenem kraljestvu priljubljena tradicija. Oblasti ob tem ponovno pozivajo javnost k previdnosti pri vstopanju v vodo v zimskih mesecih, ko so tokovi močni, temperature pa izjemno nizke.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je izjavil, da je bilo nedavno imenovanje vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova na položaj vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega izvedeno po neposrednem navodilu Velike Britanije. Mirošnik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS poudaril, da so odločitev sprožili tuji pokrovitelji v Londonu, ki naj bi imeli po njegovih besedah ključen vpliv na kadrovske premike znotraj ukrajinskega političnega vrha. Ruski uradnik je trdil, da takšne poteze kažejo na stopnjo odvisnosti Kijeva od zahodnih zaveznikov, zlasti Združenega kraljestva. Budanov, ki ga ruske oblasti sicer uvrščajo na seznam teroristov in ekstremistov, velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem aparatu. Njegov prestop na politično funkcijo v urad predsednika po mnenju ruskih predstavnikov pomeni dodatno krepitev vpliva obveščevalnih struktur in njihovih tujih partnerjev na vodenje države.

Britanska kraljica Camilla je v pogovoru za medijsko hišo BBC prvič javno spregovorila o napadu, ki ga je doživela kot najstnica. Soproga kralja Karla III. je pojasnila, da se je dogodek zgodil na vlaku, ko je bila stara 16 ali 17 let. Neznan moški jo je napadel med branjem knjige, vendar se mu je kraljica, kot navaja v intervjuju, uspešno ubranila. Kraljica je poudarila, da je bila ob dogodku predvsem besna in da je travmatična izkušnja v njej ostala prisotna vrsto let. Razkritje je del njenega širšega prizadevanja za ozaveščanje o nasilju nad ženskami in dekleti, kar je ena izmed osrednjih tem njenega javnega delovanja. S svojo osebno zgodbo želi opolnomočiti žrtve, da o svojih izkušnjah spregovorijo in poiščejo pomoč.

V Portugaliji je bil zaboden 13-letni britanski deček. Po navedbah policije je osumljenec za dejanje nekdanji partner dečkove matere, ki je kasneje umrl v eksploziji plina. Portugalska pravosodna policija preiskuje smrt dečka in domnevnega storilca. Dogodek naj bi bil povezan z nasiljem v družini.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil danes zjutraj znova vzpostavljen, potem ko so torkove težave z električnim napajanjem povzročile popolno ustavitev povezav. Družba Eurostar, ki upravlja s hitrimi vlaki med Parizom in Londonom, je potrdila, da so napako na infrastrukturi odpravili, vendar potnike opozarja, da so čez dan še vedno možne zamude in posamezne odpovedi terminov. Tehnične motnje so povzročile precejšnje nevšečnosti na eni najpomembnejših prometnih osi v Evropi, saj so vlaki v torek ostali ustavljeni, kar je prizadelo na tisoče potnikov. Upravljavci infrastrukture so čez noč izvedli nujna popravila na napajalnem sistemu, da bi zagotovili varno nadaljevanje obratovanja. Kljub normalizaciji stanja podjetje Eurostar svetuje potnikom, naj pred odhodom na železniške postaje preverijo status svojih povezav.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom, ki povezuje celinsko Evropo in Združeno kraljestvo, so v sredo ponovno vzpostavili v obeh smereh. Operater predora Eurotunnel je sporočil, da 50-kilometrski podvodni tir spet obratuje s polno zmogljivostjo, potem ko je v torek prišlo do resnih motenj zaradi napake v električnem napajanju. Kljub ponovnemu odprtju proge pa prevoznik Eurostar opozarja na morebitne zamude in potnike poziva k previdnosti pri načrtovanju potovanj. Tehnične težave so povzročile obsežen kaos v potniškem prometu, saj so številni potniki na predvečer novega leta obtičali na vlakih ali železniških postajah v Parizu in Londonu. Medtem ko se razmere v predoru stabilizirajo, o težavah na železniškem omrežju poročajo tudi iz Nizozemske, kar dodatno zapleta mednarodne povezave v regiji. Prevozniki si prizadevajo čim prej normalizirati vozne rede, vendar bodo posledice torkovega izpada čutne še ves dan.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.

Ameriška obveščevalna služba bo preverila ruske trditve o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Medtem pa norveška publikacija Steigan poroča, da naj Donald Trump ne bi oviral Moskve po tem napadu.

Najnovejša analiza britanskega BBC in ruskega neodvisnega medija Mediazona razkriva, da so se ruske vojaške izgube v Ukrajini v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju od začetka invazije februarja 2022. Podatki kažejo na drastičen porast smrtnih žrtev, saj je bilo v letu 2025 objavljenih za 40 odstotkov več osmrtnic vojakov v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend naraščanja sovpada z intenziviranjem bojev na fronti, medtem ko se v ozadju krepijo diplomatski pritiski za končanje konflikta. Analiza, ki temelji na potrjenih imenih padlih borcev, nakazuje, da je leto 2025 za ruske oborožene sile najtežje doslej. Kljub prizadevanjem nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za vzpostavitev miru, se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje. Povečano število žrtev bi lahko bilo posledica ruskih prizadevanj za zavzetje ključnih strateških točk pred morebitnimi pogajanji, kar vodi v uporabo taktike številčnih napadov z visokim tveganjem za osebje.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril ključne točke osnutka 20-točkovnega mirovnega predloga, o katerem sta razpravljali Ukrajina in ZDA. Po novem načrtu naj bi jedrska elektrarna Zaporožje dobila poseben status.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Ukrajina je z britanskimi projektili Storm Shadow in brezpilotnimi letalniki dolgega dosega napadla več ruskih naftnih in plinskih postrojenj. Ukrajinski vojaški in varnostni uradniki so potrdili, da so cilji bili uspešno zadeti. Napadi se stopnjujejo, medtem ko se ruska vojna v Ukrajini približuje četrtemu letu, diplomatska prizadevanja pa doslej niso prinesla oprijemljivih rezultatov.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bila razprava o nadaljnjih korakih za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar je potrdil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff. Srečanje poudarja intenzivna prizadevanja nove ameriške administracije po hitri diplomatski rešitvi konflikta. Ob tem so v javnost prišle podrobnosti o notranjih nesoglasjih v Beli hiši glede ocene ukrajinske odpornosti. Poročila razkrivajo, da je Trump nekdanjega posebnega odposlanca Keitha Kellogga označil za »idiota«, potem ko je ta javno podprl Zelenskega in ga označil za pogumnega voditelja. Trump naj bi vztrajal pri oceni, da je Rusija močna, Ukrajina pa šibka, kar je Kellogg zavrnil kot nesmisel. Kljub napetostim naj bi Zelenskemu uspelo vzpostaviti določen oseben odnos s Trumpom skozi neformalne teme, kot so ukrajinske lepotne kraljice, kar naj bi nekoliko omililo prvotno hladne odnose. Kellogg je medtem napovedal svoj odhod iz administracije januarja 2026.

Dva moška sta bila spoznana za kriva načrtovanja napada, ki ga je navdihnila Islamska država, v katerem naj bi z avtomatskim orožjem ubila na stotine ljudi. Napad bi bil potencialno najsmrtonosnejši v zgodovini Združenega kraljestva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril podrobnosti najnovejšega mirovnega načrta za Ukrajino, ki ga vodijo ZDA, in dejal, da so se o njem dogovorili pogajalci iz Kijeva in Washingtona. Načrt vključuje demilitarizirana območja, ključna vprašanja pa ostajajo odprta, zlasti glede prepustitve ozemlja Rusiji in odziva Moskve na nove pogoje. Zelenski je izjavil, da so pogajalci "zelo blizu" dokončanemu mirovnemu predlogu, ki bi končal rusko-ukrajinsko vojno, vključno z varnostnimi jamstvi ZDA, ki bodo potrebovala pregled v kongresu.

Po prejemu ameriških predlogov je potekal telefonski pogovor med svetovalcem Vladimirja Putina, Jurijem Ušakovom, in člani ameriške administracije. Dmitrij Peskov je potrdil, da sta se Moskva in Washington dogovorila za nadaljevanje dialoga.

Na Floridi je potekalo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi izrazil željo po povečanju pritiska ZDA na Rusijo, medtem ko naj Trump ne bi pričakoval pomembnih rezultatov od pogovorov. Po srečanju naj bi sledil telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Glavna tema pogovorov je bila situacija v Donbasu.

Ruski predsednik Vladimir Putin se spopada z naraščajočimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki bi lahko vplivali na rusko stališče v mirovnih pogajanjih o vojni v Ukrajini. Britansko ministrstvo za obrambo je opozorilo na kritično vprašanje nasilja veteranov, ki se z bojišč vračajo v civilno življenje. Po podatkih britanskih obveščevalcev so vračajoči se vojaki v Rusiji ubili približno 550 civilistov, še 465 pa jih je bilo ranjenih. Težavo dodatno stopnjuje dejstvo, da je bilo več kot pol smrti povzročenih s strani obsojencev, ki jih je Kremelj rekrutiral neposredno iz zaporniških celic v zameno za pomilostitev. Istočasno je Kremelj napovedal revizijo svojih stališč do mirovnega načrta, ki ga predlagajo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Razlog za zaostritev retorike je domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco, kar v Moskvi označujejo za nesprejemljivo stopnjevanje konflikta. Čeprav so se v zadnjem obdobju vrstila diplomatska srečanja med ruskimi in ameriškimi predstavniki, vključno s tajnimi pogovori v Miamiju in Moskvi, najnovejši incidenti vlivajo dvom v možnost hitrega premirja. Ruski voditelj je ob tem poudaril, da bodo cilji »posebne vojaške operacije« doseženi bodisi z diplomacijo bodisi z vojaško silo, pri čemer Rusija vztraja pri vzpostavitvi varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju.

Poljski premier Donald Tusk je po telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z evropskimi voditelji in kanadskim premierjem izjavil, da so ključnega pomena varnostna jamstva za Ukrajino v okviru mirovnih pogajanj. Tusk je to izpostavil na družbenem omrežju X.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Po zajetju venezuelskega predsednika Madura so se pojavila ugibanja o morebitnih ameriških načrtih za prevzem Grenlandije, Kube in Kolumbije. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je operacijo označil za vojno dejanje in kršitev mednarodnega prava. Američane je dejanje močno razdelilo: republikanci ga podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo, ker ni imel odobritve kongresa. Strokovnjaki menijo, da Trump ne bo uporabil 'venezuelskega modela' na Kim Jong-unu. Ameriška vojaška operacija v Venezueli je postala tudi pomembna tema v republikanski primarni kampanji v Kentuckyju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi bil zajet predsednik Nicolas Maduro. V prestolnici Caracas je bilo ponoči slišati številne eksplozije, nad mestom pa so letela nizko leteča letala, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Dim se je dvigal predvsem z območja letališča La Carlota, kjer so bili zabeleženi najsilovitejši napadi. Britanski premier Keir Starmer se je na dogodke odzval z izjavo, da Združeno kraljestvo na noben način ni bilo vključeno v vojaško posredovanje. Starmer je poudaril, da namerava v kratkem govoriti s Trumpom, da bi pridobil uradne podatke in razjasnil dejstva o nočni operaciji. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od lanskega septembra. Operacija naj bi bila po nekaterih navedbah usmerjena v boj proti trgovini z drogami in odstranitev Madurovega režima.

Emmanuel Macron je napovedal, da bo v začetku januarja v Parizu "koalicija pripravljenih" usklajevala obseg in podrobnosti varnostnih jamstev za Ukrajino. Donald Trump je po srečanju z Zelenskim dejal, da sta Rusija in Ukrajina morda zelo blizu koncu vojne in da je dogovor o miru med Ukrajino in Rusijo pripravljen na 95%. Ukrajinski mediji poročajo, da so pogovori med Trumpom in Zelenskim uničili mirovni načrt Kijeva.

Ukrajinske oblasti so po poročanju britanskega časnika Financial Times sprožile obsežne diplomatske aktivnosti, da bi zmanjšale negativne mednarodne posledice po poskusu napada z droni na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev se je znašel pod močnim mednarodnim pritiskom zaveznikov, ki izražajo zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih povračilnih ukrepov Moskve. Ukrajinski uradniki so v izjavah za tuje medije in diplomatske kroge hitro zanikali neposredno vpletenost ali pa so poskušali dogodek prikazati v luči legitimne obrambe pred rusko agresijo. Kljub temu poročilo navaja, da so nekateri zahodni partnerji izrazili zadržanost do tovrstnih operacij globoko znotraj ruskega ozemlja, saj se bojijo nekontrolirane eskalacije konflikta. Diplomatska ofenziva Kijeva je tako usmerjena predvsem v zagotavljanje nadaljnje vojaške in politične podpore ob hkratnem pomirjanju strahov pred širitvijo vojne.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila takojšen prevoz obeh v New York, kjer se bosta soočila s kazensko obtožnico. Dogodek je sprožil val mešanih odzivov po vsem svetu, od protestov v Atenah do uličnih zborovanj v podporo režimu v samem Caracasu, kjer so prebivalci izražali kljubovanje tuji agresiji. Venezuelska skupnost v tujini, zlasti v Združenem kraljestvu, je novico sprejela z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti glede pravne legitimnosti takšnega posega. Medtem ko nekateri proslavljajo konec Madurove vladavine, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje ustavne podlage za vojaški poseg tuje sile na ozemlju suverene države. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Caracasom, ki so vključevale blokade in predhodne zračne napade na strateško infrastrukturo.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Ukrajinske sile so s pomočjo britanskih raket Storm Shadow in domačih dolgonosnih dronov napadle več ruskih naftnih in plinskih obratov, so sporočili ukrajinski vojaški in varnostni uradniki. Napad je zadel tudi pomembno rusko naftno rafinerijo.